______________________________
To je najbolj oddaljena starološka podružnica, ki pa je bila v drugi svetovni vojni porušena. Stoletja nazaj, ko se je cerkvica še razgledovala po Sorškem polju in v Selško dolino, pa so za stavbo dobro skrbeli.
Prebivalci vasi Planica, Križna gora in Spodnje Bitnje so imeli navado, da so darovali cerkvi poseben dar - prispevek od ovsa, prediva in živine. Ta dar so imenovaliSpinnhaar Viehschünde ali tudi 'dajem za kravco'.
Zanimivo so postopali z živinskim darom. Junca, tele, prašička, kozliča itd., ki ga je nekdo daroval, niso zaklali, ampak je nekdo žival vzel k sebi in jo redil naprej, plačeval pa je zanjo cerkvi vsako leto nekaj denarja.
Leta 1792 so se Bitenjčani zedinili in odslej namesto darov v naravi prispevali 10 starih denarjev letno za cerkev - vsak gruntar en denar.
Leta 1993 so ključarji na seji sprejeli dokončno rešitev za gradnjo cerkve na Planici in sicer na prvotnem tlorisu.
Načrt je bil spremenjen le toliko, da naj bi na mestu, kjer je bila nekoč zakristija in doslej nad njo provizorični zvonik za tri zvonove, ki so edini ostanek stare cerkve, stal nov zvonik. Na starem mestu starega zvonika pa naj bi bila lopa, ki bi lahko služila za maše na prostem.
Junija 1994 so blagoslovili temeljni kamen nove cerkve na Planici. Po letu in pol trdega in tudi prostovoljnega dela je 3. septembra 1995, takrat še ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran, blagoslovil novo cerkev.
SPOMIN NA BLAGOSLOVITEV CERKVE SV. GABRIJELA
Cerkev je bila zgrajena v letu 1994-95. V letu sprave ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in v spomin vsem vojnim in povojnim žrtvam, jo je 3. septembra 1995 blagoslovil ljubljanski pomožni škof msgn. Aloju Uran. [ fotogalerija]
Napis na spominski plošči.
URNIK MAŠ:
V maju šmarnice, vsako nedeljp ob 11. uri.
Nedelja po prazniku Janeza Krstnika (24. junija), ob 10.30 uri.
Semenj, žegnanje, prva nedelja v septembru, ob 10.30 uri.
29. september, sv. Mihael, Gabriel, Rafael, ob 16. uri.
Polnočnica, 24. december, ob 24. uri.
Prebivalci vasi Planica, Križna gora in Spodnje Bitnje so imeli navado, da so darovali cerkvi poseben dar - prispevek od ovsa, prediva in živine. Ta dar so imenovaliSpinnhaar Viehschünde ali tudi 'dajem za kravco'.
Zanimivo so postopali z živinskim darom. Junca, tele, prašička, kozliča itd., ki ga je nekdo daroval, niso zaklali, ampak je nekdo žival vzel k sebi in jo redil naprej, plačeval pa je zanjo cerkvi vsako leto nekaj denarja.
Leta 1792 so se Bitenjčani zedinili in odslej namesto darov v naravi prispevali 10 starih denarjev letno za cerkev - vsak gruntar en denar.
Leta 1993 so ključarji na seji sprejeli dokončno rešitev za gradnjo cerkve na Planici in sicer na prvotnem tlorisu.
Načrt je bil spremenjen le toliko, da naj bi na mestu, kjer je bila nekoč zakristija in doslej nad njo provizorični zvonik za tri zvonove, ki so edini ostanek stare cerkve, stal nov zvonik. Na starem mestu starega zvonika pa naj bi bila lopa, ki bi lahko služila za maše na prostem.
Junija 1994 so blagoslovili temeljni kamen nove cerkve na Planici. Po letu in pol trdega in tudi prostovoljnega dela je 3. septembra 1995, takrat še ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran, blagoslovil novo cerkev.
SPOMIN NA BLAGOSLOVITEV CERKVE SV. GABRIJELA
Cerkev je bila zgrajena v letu 1994-95. V letu sprave ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in v spomin vsem vojnim in povojnim žrtvam, jo je 3. septembra 1995 blagoslovil ljubljanski pomožni škof msgn. Aloju Uran. [ fotogalerija]
Napis na spominski plošči.
URNIK MAŠ:
V maju šmarnice, vsako nedeljp ob 11. uri.
Nedelja po prazniku Janeza Krstnika (24. junija), ob 10.30 uri.
Semenj, žegnanje, prva nedelja v septembru, ob 10.30 uri.
29. september, sv. Mihael, Gabriel, Rafael, ob 16. uri.
Polnočnica, 24. december, ob 24. uri.