Župnija > Podružnice
PAPIRNICA - kapela Jezusovih blagrov
______________________________
V nedeljo, 23. avgusta 2009, je bila blagoslovljena nova kapela v vasi Papirnica. Domači župnik Janko Žagar, ki sicer že veliko let opravlja duhovniški poklic v Avstriji, si je želel, da na domačem svetu postavi manjšo kapelo, v kateri bo mogoče občasno maševati. Poimenoval jo je po Jezusovih blagrih.
Blagoslov kapele je opravil kardinal Franc Rode ob asistenci več duhovnikov, tudi iz Avstrije. Najprej so blagoslovili zvonove, ki se trenutno nahajajo v bližnjem skednju, sledila je še slovesna sveta maša v prisotnosti okrog šeststo Ijudi.
Kapela je postavljena po zamisli g. Janeza Žagarja s pomočjo Lojzeta Bogataja. Zidarska dela sta opravila Franc in Jože Kumar, streho je pokril Niko Škof iz podjetja Legoles iz Radovljice, žlebove je izdelal Franc Kožuh iz Škofje Loke. Pleskarska dela je opravil Zdravko Frelih. Okna je zasteklil Marjan Frlan, vitraje je izdelal Marko Jerman, argentinski Slovenec iz Godoviča. Kovaška dela je izvedel Janez Globočnik iz Cerkelj. Klopi v cerkvi je naredil mizar Simon Kolenko, okna in vrata pa mojster Andrej Trček iz Žirov. Tla v kapeli so oblekli v marmor delavci Monteksa iz Vrhpolja pri Kamniku. Kapelo krasijo orgle iz Močnikove orgelske delavnice iz Cerkelj. Križev pot je naslikal priznan slovenski slikar Tomaž Perko, razpelo s Križanim je s podlubniškega polja. Zvon, težak 150 kg, so vlili v Insbrucku.
Posebnost kapele je velika oltarna oljna slika (slika se nahaja v galeriji 'SLIKE'), ki krasi glavni oltar. Narisal jo je kranjski akademski slikar Vinko Tušek. Predstavlja Ijudi, ki so kakorkoli vplivali na osebnost, življenje in delo župnika Janka Žagarja. V sredini slike stoji Jezus Kristus kot osrednja figura v pokrajini, obkrožajo pa ga naslednje osebe:
1. France Balantič, doma iz Kamnika, je bil študent slavistike in eden najboljših pesnikov medvojne dobe. V vojnem času se je umaknil v Grahovo, kjer je v požgani domobranski postojanki z drugimi prijatelji zgorel ob partizanskem napadu.
2. Lojze Grozde - mučenec. Študent, član Marijine kongregacije in kandidat za svetnika. Za bozicne praznike je bil na poti domov - v medvojnem času - aretiran, zverinsko mučen in ubit.
3. Frederik Irenej Baraga - duhovnik, pozneje škof med Indijanci v Severni Ameriki. Napisal je slovar v njihovem jeziku. Je kandidat za svetnika.
4. Matevž Krmelj - starološki faran in bogoslovec. Med vojno se je umaknil v grad Turjak pri Velikih Laščah. Umrl je pri obstreljevanju in požigu gradu.
5. Ivan Veider - profesor umetnostne zgodovine in pozneje župnik v Stari Loki. Med vojno in po njej zaprt in preganjan. Pokopan je v Mengšu.
6. Franc Krašna - župnik v Davči. Ubit skupaj s pesnikom Filipom Terčeljem. Obe žrtvi sta pokopani v Davči, kjer so jima pred kratkim postavili spominsko ploščo.
7. Filip Terčelj - pesnik in duhovnik s Primorske. Med božičnimi počitnicami 1946 je bil pri prijatelju, duhovniku v Davči in z njim postal žrtev komunističnega nasilja.
8. Viktor Kocjančič - škofjeloški zdravnik. Nemci so ga zaradi umora njihovega častnika ustrelili skupaj s petdesetimi talci.
9. Mati Terezija - misijonarka Ijubezni, Nobelova nagrajenka, razglašena za blaženo. Posvečala se je revnim in zavrženim Ijudem v Indiji. Zanje je gradila bolnice in sirotišnice.
10. Edith Stein - spreobrnjenka iz judovstva, svetnica in sozavetnica Evrope. Vstopila je v karmeličanski samostan v Kolnu. Nacisti so jo zaprli v taboršče Auschwitz, kjer je umrla.
11. Maksimilijan Kolbe - poljski redovnik minorit. V Auschwitzu je umrl namesto družinskega očeta. Razglašen je za svetnika.
12. Karl Leisner - nemški jezuit. Zaradi upora proti Hitlerju obsojen in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Umrl je na domu nekaj dni po osvoboditvi. Na skrivaj je bil posvečen v taborišču in je edini primer takega duhovniškega posvečenja. Razglašen je za blaženega.
13. Andrej Karlin - tržaško-koprski škof. Fašisti so ga pregnali iz Trsta in je bil pozneje imenovan za lavantinsko-mariborskega škofa. Doma je bil v Stari Loki, pokopan je v Mariboru.
14. Anton Vovk - Ijubljanski nadškof. Ob birmovanju so ga v Novemu mestu na vlaku polili z bencinom in zažgali.
15. Peter Žagar - oče, kolar in mali kmet na domu v Papirnici in Katarina Žagar, roj. Svoljšak, mati in gospodinja. Doma je bila iz Dolenje vasi v župniji Selca.
16. Rudolf Besel - misijonar iz Salzburga. Med vojno in po vojni je bil župnijski upravitelj v Stari Loki. Zaradi pomanjkanja duhovnikov je opravljal dušno pastirstvo tudi v obeh dolinah. NaučiI se je slovensko. Velikokrat je bil v smrtni nevarnosti.
17. Lambert Ehrlich - univerzitetni profesor v Ljubljani, kjer je bil leta 1942 po naročilu komunistične partije ustreljen.
18. Papez Janez Pavel II. - Karol Wojtyla - prvi slovanski papež na Petrovem prestolu (1978 - 2005). Nanj je bil izvršen atentat. Kapela stoji na lepem razglednem mestu in pomeni novo sakralno in kulturno pridobitev za okoliške prebivalce.
Blagoslov kapele je opravil kardinal Franc Rode ob asistenci več duhovnikov, tudi iz Avstrije. Najprej so blagoslovili zvonove, ki se trenutno nahajajo v bližnjem skednju, sledila je še slovesna sveta maša v prisotnosti okrog šeststo Ijudi.
Kapela je postavljena po zamisli g. Janeza Žagarja s pomočjo Lojzeta Bogataja. Zidarska dela sta opravila Franc in Jože Kumar, streho je pokril Niko Škof iz podjetja Legoles iz Radovljice, žlebove je izdelal Franc Kožuh iz Škofje Loke. Pleskarska dela je opravil Zdravko Frelih. Okna je zasteklil Marjan Frlan, vitraje je izdelal Marko Jerman, argentinski Slovenec iz Godoviča. Kovaška dela je izvedel Janez Globočnik iz Cerkelj. Klopi v cerkvi je naredil mizar Simon Kolenko, okna in vrata pa mojster Andrej Trček iz Žirov. Tla v kapeli so oblekli v marmor delavci Monteksa iz Vrhpolja pri Kamniku. Kapelo krasijo orgle iz Močnikove orgelske delavnice iz Cerkelj. Križev pot je naslikal priznan slovenski slikar Tomaž Perko, razpelo s Križanim je s podlubniškega polja. Zvon, težak 150 kg, so vlili v Insbrucku.
Posebnost kapele je velika oltarna oljna slika (slika se nahaja v galeriji 'SLIKE'), ki krasi glavni oltar. Narisal jo je kranjski akademski slikar Vinko Tušek. Predstavlja Ijudi, ki so kakorkoli vplivali na osebnost, življenje in delo župnika Janka Žagarja. V sredini slike stoji Jezus Kristus kot osrednja figura v pokrajini, obkrožajo pa ga naslednje osebe:
1. France Balantič, doma iz Kamnika, je bil študent slavistike in eden najboljših pesnikov medvojne dobe. V vojnem času se je umaknil v Grahovo, kjer je v požgani domobranski postojanki z drugimi prijatelji zgorel ob partizanskem napadu.
2. Lojze Grozde - mučenec. Študent, član Marijine kongregacije in kandidat za svetnika. Za bozicne praznike je bil na poti domov - v medvojnem času - aretiran, zverinsko mučen in ubit.
3. Frederik Irenej Baraga - duhovnik, pozneje škof med Indijanci v Severni Ameriki. Napisal je slovar v njihovem jeziku. Je kandidat za svetnika.
4. Matevž Krmelj - starološki faran in bogoslovec. Med vojno se je umaknil v grad Turjak pri Velikih Laščah. Umrl je pri obstreljevanju in požigu gradu.
5. Ivan Veider - profesor umetnostne zgodovine in pozneje župnik v Stari Loki. Med vojno in po njej zaprt in preganjan. Pokopan je v Mengšu.
6. Franc Krašna - župnik v Davči. Ubit skupaj s pesnikom Filipom Terčeljem. Obe žrtvi sta pokopani v Davči, kjer so jima pred kratkim postavili spominsko ploščo.
7. Filip Terčelj - pesnik in duhovnik s Primorske. Med božičnimi počitnicami 1946 je bil pri prijatelju, duhovniku v Davči in z njim postal žrtev komunističnega nasilja.
8. Viktor Kocjančič - škofjeloški zdravnik. Nemci so ga zaradi umora njihovega častnika ustrelili skupaj s petdesetimi talci.
9. Mati Terezija - misijonarka Ijubezni, Nobelova nagrajenka, razglašena za blaženo. Posvečala se je revnim in zavrženim Ijudem v Indiji. Zanje je gradila bolnice in sirotišnice.
10. Edith Stein - spreobrnjenka iz judovstva, svetnica in sozavetnica Evrope. Vstopila je v karmeličanski samostan v Kolnu. Nacisti so jo zaprli v taboršče Auschwitz, kjer je umrla.
11. Maksimilijan Kolbe - poljski redovnik minorit. V Auschwitzu je umrl namesto družinskega očeta. Razglašen je za svetnika.
12. Karl Leisner - nemški jezuit. Zaradi upora proti Hitlerju obsojen in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Umrl je na domu nekaj dni po osvoboditvi. Na skrivaj je bil posvečen v taborišču in je edini primer takega duhovniškega posvečenja. Razglašen je za blaženega.
13. Andrej Karlin - tržaško-koprski škof. Fašisti so ga pregnali iz Trsta in je bil pozneje imenovan za lavantinsko-mariborskega škofa. Doma je bil v Stari Loki, pokopan je v Mariboru.
14. Anton Vovk - Ijubljanski nadškof. Ob birmovanju so ga v Novemu mestu na vlaku polili z bencinom in zažgali.
15. Peter Žagar - oče, kolar in mali kmet na domu v Papirnici in Katarina Žagar, roj. Svoljšak, mati in gospodinja. Doma je bila iz Dolenje vasi v župniji Selca.
16. Rudolf Besel - misijonar iz Salzburga. Med vojno in po vojni je bil župnijski upravitelj v Stari Loki. Zaradi pomanjkanja duhovnikov je opravljal dušno pastirstvo tudi v obeh dolinah. NaučiI se je slovensko. Velikokrat je bil v smrtni nevarnosti.
17. Lambert Ehrlich - univerzitetni profesor v Ljubljani, kjer je bil leta 1942 po naročilu komunistične partije ustreljen.
18. Papez Janez Pavel II. - Karol Wojtyla - prvi slovanski papež na Petrovem prestolu (1978 - 2005). Nanj je bil izvršen atentat. Kapela stoji na lepem razglednem mestu in pomeni novo sakralno in kulturno pridobitev za okoliške prebivalce.
[
fotogalerija]