Župnija > Podružnice
CRNGROB - Marijino oznanenje
______________________________
(zgibanka Marijinega oznanjenja v Crngrobu)
V Crngrob najlaže pridemo po cesti iz Dorfarij, lepa pot pa vodi tudi iz Škofje Loke skozi Staro Loko mimo zidanega in bogato poslikanega Rdečega znamenja iz časa okoli leta 1500. To je najstarejše ohranjeno slopno znamenje v Sloveniji. Vas leži ob vznožju križnogorskega hribovja 400 m nad morjem, na samem robu Sorškega polja, pogled nanjo pa zakriva gozd. Okolici daje pečat cerkev Marijinega oznanjenja, ki je že od srednjega veka priljubljena romarska točka.
Prvotne milostne podobe v Crngrobu ne poznamo, najverjetneje pa je bila to gotska Marijina plastika. Današnja milostna podoba - stoječa Mati Božja z detetom in žezlom izvira iz zgodnjega 17. stoletja. Crngrobska cerkev je posvečena Mariji, ki je že v srednjem veku veljala za univerzalno priprošnjico. Njeno češčenje je v 16. stoletju zasenčilo vse ostale svetnike, v 17. stoletju pa je dobila še dodaten pomen kot zavetnica proti Turkom.
Prva cerkev na tem mestu iz časa pred letom 1300 je bila enoladijska z odprtim ostrešjem. V 14. stoletju so jo povišali, po letu 1410 pa so na mestu južne stene postavili arkade in stavbo razširili v dvoladijski prostor. Sredi 15. stoletja je Mengeški mojster zaradi povečanega števila vernikov cerkvi dodal še tretjo ladjo. V sredini nove zahodne fasade so prebili poznogotski portal.
Zaradi padajočega terena je kor močno podzidan. Zvezdasti obok podpira šest osmerokotnih stebrov z listnimi kapiteli. Stranski sklepniki na obokih so izklesani v obliki rozet, osrednji pa so figuralni. Obok ob slavoloku zaključujejo štiri konzole, ki predstavljajo dve moški in eno žensko glavo ter psa. Ljudsko izročilo te konzole povezuje z legendo o crngrobskih razbojnikih.
Sezidali so tudi dvoetažni zvonik ob južni fasadi prezbiterija. Tega so leta 1551 povišali še za dve etaži, leta 1661 pa je dobil današnjo višino in baročno čebulasto streho. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1858 z novogotskim vhodnim stebriščem Giovannija Battiste Molinara, ki je zamenjalo leseno lopo.
Cerkev v Crngrobu je eden najbolj kompleksnih spomenikov srednjeveškega slikarstva na Slovenskem. Najstarejše sledi poslikave so iz konca 13. stoletja. Sledi Marijin cikel na severni steni severne ladje (1300 - 1320), ki slogovno predstavlja risarski ali linearni slog, ki se je v tem času uveljavil pri nas.Prizori se zgoraj zaključujejo s trolisti, prevladujejo rdečkasti in rjavkasti toni, obrazi so stilizirani, oblačila pa so podana ploskovito.
Približno petdeset let kasneje so na fasado cerkve naslikali pasijonski cikel, katerega večji del je danes viden pod vhodno lopo. Te freske so delo kakovostnega slikarja, ki je še negoval Giottovo tradicijo in pomeni začetek goriške smeri v slovenskem stenskem slikarstvu. Med slikarje te smeri sodi tudi mojster, ki je kmalu po letu 1400 naslikal zgornji pas prizorov pasijonskega cikla v severni ladji. Z letnicama 1453 in 1464 ter s podpisom je svoje podobe Kristusovega cikla opremil mojster Bolfgang, vodilni freskant tretje četrtine 15. stoletja na Slovenskem. Med leti 1455 in 1460 so slikarji iz delavnice Janeza Ljubljanskega na tedanjem južnem koncu zahodne fasade crngrobske cerkve naslikali fresko Nedeljskega Kristusa, poznano predvsem po bogatih prizorih ob nedeljah prepovedanih opravil, razvrščenih okoli osrednje podobe trpečega Kristusa. Obok prezbiterija so, kot to izpričuje letnica na enem izmed sklepnikov na južni strani oboka, poslikali leta 1644.
Opozoriti velja na poznogotski globoki kolorirani relief Najdenje sv. Križa na levem stranskem baročnem oltarju v prezbiteriju in kipa svetnic Uršule in Neže, ki stojita na oltarčku sv. Agate v srednji ladji. Nastala sta ob koncu 15. stoletja, izdelana pa sta v za tisti čas značilnem slogu vdolbljenih gub.
Cerkev ima tudi bogato baročno notranjo opremo. Oltar Sv. Ahaca (poslikan 1648), veliki oltar Marijinega oznanjenja, delo ljubljanskega podobarja Jurija Skarnosa 1652, oltar Sv. Martina iz 1680 ter dva manjša oltarja Sv. Lucije in Sv. Agate iz druge polovice 17.st. Hilarij iz Göttingena je sredi 18. st. izdelal dva baročna oltarja (s porabo starejših kosov) in prižnico, baročno bogato okrašene orgle F. J. Janechek 1743. Kovana oltarna ograja iz 1713 je delo Gregorja Jesenka, korene klopi so iz druge polovice 17.st., Križev pot pa je Layerjev.
V severni ladji visi, vsaj od leta 1453, rebro »ajdovske deklice«, kar je najstarejši razstavljeni muzejski eksponat v Sloveniji. Pripada recentnemu kitovem rebru, kakršna visita v Evropi še v Kölnu in Inichenu.
Po ljudskem izročilu naj bi ime Crngrob nastalo zaradi črne trave, ki je zrasla na grobu loškega mestnega glavarja, ki je hotel preprečiti zidanje tako velikega stolpa, kot je crngrobski. Kaznovan je bil s tem, da ga je veter vrgel z odrov pri zvoniku in se je pogreznil globoko v zemljo. Nad tem grobom je dolgo rasla črna trava. [ fotogalerija]
URNIK MAŠ:
Ob nedeljah od 25.marca dalje do junija, nato še ob Marijinih praznikih, ob 16. uri.
V jesenskem in zimskem času ob 15.30 uri.
Tretja nedelja v maju, maša za žrtve povojnih pobojev v Crngrobu, ob 12. uri.
V maju šmarnice, ob 16. uri.
Semenj, žegnanje, druga septemberska nedelja oz. nedelja po malem šmarnu, ob 10.30 uri.
Na starega leta dan, romarska zahvalna maša in prošnja za blagoslov, ob 23. uri.
V Crngrob najlaže pridemo po cesti iz Dorfarij, lepa pot pa vodi tudi iz Škofje Loke skozi Staro Loko mimo zidanega in bogato poslikanega Rdečega znamenja iz časa okoli leta 1500. To je najstarejše ohranjeno slopno znamenje v Sloveniji. Vas leži ob vznožju križnogorskega hribovja 400 m nad morjem, na samem robu Sorškega polja, pogled nanjo pa zakriva gozd. Okolici daje pečat cerkev Marijinega oznanjenja, ki je že od srednjega veka priljubljena romarska točka.
Prvotne milostne podobe v Crngrobu ne poznamo, najverjetneje pa je bila to gotska Marijina plastika. Današnja milostna podoba - stoječa Mati Božja z detetom in žezlom izvira iz zgodnjega 17. stoletja. Crngrobska cerkev je posvečena Mariji, ki je že v srednjem veku veljala za univerzalno priprošnjico. Njeno češčenje je v 16. stoletju zasenčilo vse ostale svetnike, v 17. stoletju pa je dobila še dodaten pomen kot zavetnica proti Turkom.
Prva cerkev na tem mestu iz časa pred letom 1300 je bila enoladijska z odprtim ostrešjem. V 14. stoletju so jo povišali, po letu 1410 pa so na mestu južne stene postavili arkade in stavbo razširili v dvoladijski prostor. Sredi 15. stoletja je Mengeški mojster zaradi povečanega števila vernikov cerkvi dodal še tretjo ladjo. V sredini nove zahodne fasade so prebili poznogotski portal.
Zaradi padajočega terena je kor močno podzidan. Zvezdasti obok podpira šest osmerokotnih stebrov z listnimi kapiteli. Stranski sklepniki na obokih so izklesani v obliki rozet, osrednji pa so figuralni. Obok ob slavoloku zaključujejo štiri konzole, ki predstavljajo dve moški in eno žensko glavo ter psa. Ljudsko izročilo te konzole povezuje z legendo o crngrobskih razbojnikih.
Sezidali so tudi dvoetažni zvonik ob južni fasadi prezbiterija. Tega so leta 1551 povišali še za dve etaži, leta 1661 pa je dobil današnjo višino in baročno čebulasto streho. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1858 z novogotskim vhodnim stebriščem Giovannija Battiste Molinara, ki je zamenjalo leseno lopo.
Cerkev v Crngrobu je eden najbolj kompleksnih spomenikov srednjeveškega slikarstva na Slovenskem. Najstarejše sledi poslikave so iz konca 13. stoletja. Sledi Marijin cikel na severni steni severne ladje (1300 - 1320), ki slogovno predstavlja risarski ali linearni slog, ki se je v tem času uveljavil pri nas.Prizori se zgoraj zaključujejo s trolisti, prevladujejo rdečkasti in rjavkasti toni, obrazi so stilizirani, oblačila pa so podana ploskovito.
Približno petdeset let kasneje so na fasado cerkve naslikali pasijonski cikel, katerega večji del je danes viden pod vhodno lopo. Te freske so delo kakovostnega slikarja, ki je še negoval Giottovo tradicijo in pomeni začetek goriške smeri v slovenskem stenskem slikarstvu. Med slikarje te smeri sodi tudi mojster, ki je kmalu po letu 1400 naslikal zgornji pas prizorov pasijonskega cikla v severni ladji. Z letnicama 1453 in 1464 ter s podpisom je svoje podobe Kristusovega cikla opremil mojster Bolfgang, vodilni freskant tretje četrtine 15. stoletja na Slovenskem. Med leti 1455 in 1460 so slikarji iz delavnice Janeza Ljubljanskega na tedanjem južnem koncu zahodne fasade crngrobske cerkve naslikali fresko Nedeljskega Kristusa, poznano predvsem po bogatih prizorih ob nedeljah prepovedanih opravil, razvrščenih okoli osrednje podobe trpečega Kristusa. Obok prezbiterija so, kot to izpričuje letnica na enem izmed sklepnikov na južni strani oboka, poslikali leta 1644.
Opozoriti velja na poznogotski globoki kolorirani relief Najdenje sv. Križa na levem stranskem baročnem oltarju v prezbiteriju in kipa svetnic Uršule in Neže, ki stojita na oltarčku sv. Agate v srednji ladji. Nastala sta ob koncu 15. stoletja, izdelana pa sta v za tisti čas značilnem slogu vdolbljenih gub.
Cerkev ima tudi bogato baročno notranjo opremo. Oltar Sv. Ahaca (poslikan 1648), veliki oltar Marijinega oznanjenja, delo ljubljanskega podobarja Jurija Skarnosa 1652, oltar Sv. Martina iz 1680 ter dva manjša oltarja Sv. Lucije in Sv. Agate iz druge polovice 17.st. Hilarij iz Göttingena je sredi 18. st. izdelal dva baročna oltarja (s porabo starejših kosov) in prižnico, baročno bogato okrašene orgle F. J. Janechek 1743. Kovana oltarna ograja iz 1713 je delo Gregorja Jesenka, korene klopi so iz druge polovice 17.st., Križev pot pa je Layerjev.
V severni ladji visi, vsaj od leta 1453, rebro »ajdovske deklice«, kar je najstarejši razstavljeni muzejski eksponat v Sloveniji. Pripada recentnemu kitovem rebru, kakršna visita v Evropi še v Kölnu in Inichenu.
Po ljudskem izročilu naj bi ime Crngrob nastalo zaradi črne trave, ki je zrasla na grobu loškega mestnega glavarja, ki je hotel preprečiti zidanje tako velikega stolpa, kot je crngrobski. Kaznovan je bil s tem, da ga je veter vrgel z odrov pri zvoniku in se je pogreznil globoko v zemljo. Nad tem grobom je dolgo rasla črna trava. [ fotogalerija]
URNIK MAŠ:
Ob nedeljah od 25.marca dalje do junija, nato še ob Marijinih praznikih, ob 16. uri.
V jesenskem in zimskem času ob 15.30 uri.
Tretja nedelja v maju, maša za žrtve povojnih pobojev v Crngrobu, ob 12. uri.
V maju šmarnice, ob 16. uri.
Semenj, žegnanje, druga septemberska nedelja oz. nedelja po malem šmarnu, ob 10.30 uri.
Na starega leta dan, romarska zahvalna maša in prošnja za blagoslov, ob 23. uri.