Krašenje in čiščenje

Ko zagledamo čudovit predmet, čudovit vrt ali čudovito cvetlico, pomislimo, da zremo le v žarek neskončne lepote Boga, ki je dal obstoj vsemu temu

Sv. Alfonz Marija Ligouri

Čiščenje

Skrb za župnijsko cerkev, ki je naše BOŽJE SVETIŠČE, vključuje tudi čiščenje cerkve. Za to skrbi več žena v skupinah iz določenih naselij, ki se izmenjujejo. Posebna je priprava na Veliko noč, ki vključuje generalno spomladansko čiščenje.

Krašenje

Cerkev je prostor našega srečevanja z Bogom, zato mora biti snažna in urejena, olepšana s cvetjem in zelenjem pa budi občutek prazničnosti in slovesnosti.

Trenutna skupino staroloških krasilk šteje 5 članic, za postavljanje jaslic in božjega groba pa poskrbi skupina moških iz Virloga.

Večino cvetja za cerkev na svojem vrtu vzgoji ena od prizadevnih farank, nekaj naberemo na svojih vrtovih, zelenje pa pogosto poiščemo kar v naravi. V cvetličarni kupimo cvetje le občasno oziroma za večje praznike. Za okrasitev in cvetje poskrbimo 1x tedensko, ob petkih zvečer ali ob sobotah dopoldan. Rade pa se dobimo tudi na čaju ali se skupaj udeležimo kakšnega izobraževanja o krašenju cerkva. Vesele bomo vsakega, ki bi se nam želel pridružiti.


Okrasitev cerkve prilagajamo bogoslužnemu letu.

Adventni čas je čas pričakovanja in priprave na Odrešenikovo rojstvo, zato krasimo zadržano in nevpadljivo. Glavno okrasje tega časa je velik zelen adventni venec, ki nam govori o večnosti in upanju, vsaka na novo prižgana sveča pa, da se bo kmalu rodila prava Luč. Okrasitev za božič je zato slovesna, cvetje in okrasje je v toplih barvah, zlati, rumeni, rdeči, tudi beli in srebrni. V cerkvi se postavijo jaslice.

Postni čas je čas očiščevanja in spokornosti. Okrasitev je skromna, zadržana, običajno brez cvetja, pogosto uporabimo trnove vejice, kot spomin na Kristusovo trpljenje. Izjema v tem času sta praznik sv. Jožefa in Gospodovega oznanjenja ter cvetna nedelja; takrat lahko cerkev okrasimo tudi s cvetjem. 

Na veliki petek so oltarji prazni, brez prtov, cvetja in sveč. V cerkvi se postavi božji grob. Na veliko noč, ko nam je bilo z vstajenjem Odrešenika dano veselje in upanje, se celotna Cerkev raduje in taka je tudi okrasitev: slovesna, radoživa, pomladna; odtenki cvetja so v rumeni, oranžni, rdeči barvi.

V času med letom sledijo še posebni dnevi, ko je cerkev okrašena praznično. Za binkošti je na oltarju cvetje v rdeči barvi. Za god sv. Jurija, našega farnega zavetnika, glavni oltar z njegovim kipom okrasimo s svežimi bukovimi vejami. V maju, Marijinem mesecu in na praznik Marijinega vnebovzetja, Marijin oltar običajno krasijo cvetlice v belih in nežnih pastelnih odtenkih. Za praznik vseh svetih so v

cerkvi rumene in bele krizanteme, na zahvalno nedeljo pa pred oltar položimo pridelke, kruh, grozdje in vino. Cerkev posebej lepo okrasimo tudi ob prazniku prvega svetega obhajila, birme in poroke.


Delo nam je v neizmerno veselje, saj preko okraševanja zremo v žarke božje lepote. Sv. Alfonz Marija Ligouri namreč pravi: »Ko zagledamo čudovit predmet, čudovit vrt ali čudovito cvetlico, pomislimo, da zremo le v žarek neskončne lepote Boga, ki je dal obstoj vsemu temu.«

Galerija slik

cerkev sv. Jurija

Scroll to Top