Danes - Stara Loka

ŽUPNIJA

STARA   LOKA
_______________________________________________
Pojdi na vsebino
Župnija
STARA LOKA DANES
______________________________
V župniji je 5114 prebivalcev (podatek iz l. 2016), od tega jih je  4000 katoličanov (79%). Župnija Stara Loka ima štiri podružnice. Te so  Crngrob, Križna gora, Pevno in Planica.
Današnja cerkev v Stari Loki  je bila sezidana (v historičnem slogu) in bila posvečena 7. oktobra  1865. Dve leti prej so na tem mestu podrli staro dotrajano cerkev, ki je  bila ena najstarejših na Kranjskem, in 28. junija 1863 slovesno  blagoslovili temeljni kamen. Stara cerkev je bila romanska (kasneje  gotizirana in barokizirana), triladijska bazilika z lesenim stropom in  po vsej verjetnosti s tremi polkrožnimi apsidami. Na osnovi odkrite  letnice je bilo ugotovljeno, da so jo prenovili l. 1118.
Tloris  cerkve ima podobo čolna, ki je na sredini nekoliko bolj izbočen. Okna so  dolga, na vrhu polkrožna, v srednjih kapelah so poslikana.
V cerkvi  je sedem oltarjev. Glavni je posvečen zaščitniku sv. Juriju, ki se na  konju bori z zmajem. Štirje stranski oltarji so posvečeni na levi: Srcu  Marijinemu in Sv. Ani, na desni pa Srcu Jezusovemu in sv. Jožefu. V  srednjih kapelah pa sta oltarja, posvečena Roženvenski Mariji in Sv.  Štefanu. Marijin kip je po izročilu star več kot 300 let.
Glavni  oltar in oba večja stranska oltarja (v obeh kapelah) je izdelal J.  Gosar. Druge štiri male stranske oltarje je po Kramerjevih zamislih  izdelal Ivan Antonini iz Vidma. Na glavnem in obeh stranskih oltarjih  (sv. Štefan in Roženvenska Marija) je več kot dvajset imenitnih slik na  bakru, delo slovenskega slikarja Janeza Wolfa. Na glavnem oltarju je kip  Jurija na konju v boju z zmajem. Skulptura je nekoč stala na pročelju  stare cerkve, po njenem podrtju pa je bila skoraj sto let v Strahlovem  gradu. Kip občasno zamenjuje slika zavetnika sv. Jurija na konju, ki je  eno zadnji del impresionista Mateja Sternena. V nišah so kipi apostolov,  delo prvega slovenskega poklicnega kiparja Franca Ksaverja Zajca.  Njegovo delo so tudi kipi v glavnem oltarju.
Prižnica in veliki lestenec sta delo Matije Ozbiča iz Kamnika. Prižnica je cementna in je prvo tovrstno delo pri nas.
Sedanji  križev pot je bil v šestdesetih letih pripeljan iz neke podrte cerkve  na Kočevskem. Figure so izdelane reliefno in šteje med kvalitetna dela  tirolskih rezbarjev.
Orgle je naredil leta 1865 orglarski mojster  Franc Goršič. Leta 1991 jih je obnovila in povečala Škofijska orglarska  delavnica Maribor, tako da imajo sedaj 30 registrov na treh manualih in  pedalu (dispozicija orgel). V stari krstilnici pod korom visi velik  poznogotski Križani (okrog 1480).
V stranskih kapelah stojijo  zanimivi stari nagrobniki iz 16. in 17. stol., ki so nekoč že bili v  stari cerkvi. Župnik Kramer jih je prenesel na zunanje stene nove  cerkve, leta 1962 pa jih je župnik dr. Janez Veider ponovno vzidal v  stranske kapele.

Najstarejši nagrobnik je plošča Volbenka  Schwarza z obema ženama. Bil je imeniten loški meščan, finančnik,  poslovnež, umrl okrog leta 1520. Vzidan je v steno pri oltarju Srca  Jezusovega.
Portretni nagrobnik loškega plemiča Jurija Feichtingerja,  umrlega leta 1583 v Kamniku, je vzidan v steno kapele sv. Štefana. Bil  jemestni sodnik, član mestnega sveta. Po kvaliteti je eden  najpomembnejših renesančnih nagrobnikov na Kranjskem.
Nagrobnik  Jurija Frűbergerja (umrl leta 1666) je danes vzidan ob desnem stranskem  oltarjusv. Jožefa. Bil je zlatar in mestni sodnik, eden najbogatejših  Ločanov v svojem času.
Nagrobnik Maksimilijana Antona Paumgartna  (1695-1778) je vzidan desno ob vratih pod korom. Bil je 22 let glavar in  opravljal več škofovskih služb.
Nagrobnik Antona Egkerja (1684-1727)  je vzidana levo ob glavnih vratih pod korom. Bil je brat znanega  freisinškega škofa Janeza Frančiška in loški glavar. Zavzemal se je za  Loški pasijon.
Nagrobnik Gabrijela Lukančiča (1620/1683) je vzidan  pri levem stranskem oltarju sv. Ane. Bil je pravnik in lastnik  starološke graščine.
Nagrobnik Marksa Petschocherja (umrl 1656) je  vzidan v steno v kapeli Roženvenske Marije. Petschocherji so bili  lastniki kmečke posesti Šefert in v sorodu s puštalskimi graščaki. Marks  je bil vojščak, blejski glavar in zakupnik graščine na Bledu. Po  izročilu je dal izdelati Marijin kip v kapeli.
Nagrobnik Jerneja Štrukla (Strukelius) (umrl 1633) je vzidana pri levem stranskem oltarju pod prižnico.
Bil je starološki župnik, loški mestni vikar in ljubljanski častni kanonik.
Omeniti  je treba še zbirko cerkvenih plaščev, nekateri so še baročni. Nekaj  plaščev je izdelala domačinka s Trnja Johana Wolgemut, znana izdelovalka  cerkvenih oblačil in prtov.
Leta 1883 so bili v zvoniku štirje  zvonovi, ki so bili težki od 355 do 2569 kg. Med 1. svetovno vojno so  jih morali oddati vojski in sedaj je od stare garniture v zvoniku le še  en zvon iz leta 1883. Leta 1924 so v zvonik namestili tri nove zvonove,  od katerih je najtežji tehtal 2729 kg.
Za časa župnika Stanislava Hribška in Andreja Glavana je bil preurejen prezbiterij in postavljen nov oltar, obrnjen k vernikom.
Leta 1995 so začeli s popolno prenovo cerkve in jo leta 1999 zaključili.
[ fotogalerija]
ŠT. OBISKOVALCEV:
NASLOV:

Škofija: Nadškofija Ljubljana
Zavetnik: sv. Jurij, mučenec, 24. april
Cerkev: Župnijska cerkev sv. Jurija
Stara Loka 63
4220 Škofja Loka

Župnik: dr. Alojz Snoj
Telefon: 04/5121206
e-pošta: alojz.snoj@rkc.si
Duhovni pomočnik: Janez Ambrožič
URNIK MAŠ IN POBOŽNOSTI

  • Ob nedeljah ob 7.30, 9. in 19. uri.
  • Od oktobra do zadnje nedelje v marcu, večerne maše ob 18. uri.
  • Ob delavnikih jautranje maše le v petek in soboto ob 8. uri, večerne pa ob 19. uri oz. 18. uri.
  • Češčenje Najsvetejšega vsak prvi petek v mesecu od 8h-24h.
  • 24. april, obhajanje patrona sv. Jurija, celodnevno češčenje.
  • Semenj, žegnanje, - obletnica posvetitve župnijske cerkve, prva nedelja v mesecu oktobru - rožnovenska nedelja.
Nazaj na vsebino